Koronavirus in njegove posledice – tako družbene, kot gospodarske, odnosne, osebne… so daljnosežne. Trenutno še nihče ne ve točno, kako se bodo stvari obrnile. Zato je veliko tesnobe, anksiozne motnje naraščajo. Veliko težav je tudi na področju odnosov. Vprašanje je, ali bo kriza, ki jo doživljamo, odnose poglobila – ali razdrla. marsikateri par bo prepoznal, da v teh težkih časih pri partnerju ni opore, ki jo je pričakoval. Ta življenjski izziv bo prinesel zagotovo marsikatero spremembo.

Imamo pa srečo, da so nekatere države ta izziv že prebrodile. Tako da imamo nekaj izkušenj, na podlagi katerih se lahko učimo. Izkaže se, da je konstruktiven odgovor na Korona krizo – psihološka resilientnost oz. psihološka čvrstost. Tako so ugotovili na Kitajskem, kjer so krizo ob Koronavirusu že premagali oz. jo premagujejo.

Resilientnost oz. psihološka čvrstost pomeni človeško sposobnost, da krizo doživi, preživi – in… se po njej zopet pobere. Tako kot gumjasta žogica, ki jo pritisk splošči in pritisne ob tla, vendar se odbije in se znova požene v zrak. Ali pa tisti možički, z utežjo v okroglem podstavku, s katerimi smo se igrali, ko smo bili majhni.. Neglede na to, ako si tega možička postavil, se je vedno znova – postavil nazaj v navpičen položaj… To je resilientnost. Sposobnost, da se po krizi – znora poberemo, s regeneriramo….

Resilientnost ali psihološka čvrstost je konstruktivn odziv – tudi na ankdioznost in vsakršne tesnobe, ki so povezane s krizo. Tesnoba je normalen del doživljanja krize. Brez tesnobe v krizi ne gre. Tesnoba je tisti del, s katerim nas želi naš organizem zaščititi.. Rezilientnost pa potrebujemo, da se poberemo iz primeža strahu in paraliziranosti – ter začemo razvijati naše potenciale…

Resilientnost je v osnovi prirojena lastnost. Nekateri jo imajo več – drugi manj. Vendar pa je dobra novica, da jo lahko.. razvijamo… ;) REsilientnost je… takorekoč – univerzalni antibiotik za vse vrste življenjskih kriz. In – čudovita novica je, da smo sami kovači naše resilientnosti.. Danes tudi vemo, kako.

O tem sem obširno govorila na moje predavanju v Cankarjevem domu:

http://videolectures.net/pozitivnapsihologija_kos_psiholoska_cvrstost/

Zakaj tako rada govorim o resilientnosti? Ker mi je tako.. domača. Verjetno je prav resilientnost, psihološka čvrstost.. tisto, kar mi je pomagalo, da sem se po tem, ko sem oslepela, pobrala.. doštudirala, doktorirala, se angažirala v privatni terapevtski praksi.. In ja, verjetno mi prav resilientnost pomaga, da vsak dan znova… premagujem zizzive samostojnega podjetništva, pomoči ljudem in – vzgajanja treh majhnih nadebudnih otrok.. Trenutno mojo resilientnost preizkušata najstnik in 4-letnik… tako da – jaaaaa.. za resilientnost.. je veliko prostora… ;)

Če želiš, da ti pomagam razvijati resilientnost oz. psihološko čvrstost v tvoji življenjski zgodbi – me kontaktiraj. Z veseljem te podprem..