Kot vsaka stvar je tudi partnerska terapija izrazito individualizirana. Pri svojem delu se zato v prvi vrsti trudim ohraniti posluh za subjektivno realnost para in vsakega od partnerjev. Tako se potek terapije v prvi vrsti prilagaja vajinim potrebam in možnostim.

Običajno na prvo srečanje povabim oba partnerja. Prvo srečanje je namenjeno temu, da se spoznamo. Da vidva spoznata mene – in da jaz spoznam vaju kot par. Dobila bosta občutek za to, kako delam, jaz pa za vajine želje, težave, s katerimi se ukvarjata in za vajine cilje in pričakovanja od našega dela.

Potem bom najverjetneje predlagala, da se z vsakim od vaju srečam individualno. Zame in za vaju je to pomembno, saj je včasih o nekaterih stvareh laže govoriti brez prisotnosti partnerja. Na tem srečanju se bova tudi natančno dogovorila, katere vsebine tega pogovora želite, da ostanejo zgolj med nama in katere so lahko predmet našega skupnega pogovora. To individualno srečanje je zame kot psihoterapevtko pomembno, saj bom le tako lahko peljala partnersko terapijo tako, da bo skladna z vašo notranjo realnostjo in da bo najbolj učinkovito podprla vaju kot par.

Na prihodnjih srečanjih se bomo potem spet dobivali skupaj.