(Opomba: pimena so zaradi zagotavljanja anonimnosti spremenjena.)

Kaja 35 in Simon, 42 let

Poročena 12 let. Imata 2 otroka. Prišla zaradi Kajinih silovitih in pogostih izbruhov ljubosumja. Na partnersko terapijo hodila ca. 3 mesece. Zaključila.

Simon: »Na začetku me je bilo zelo strah in sploh nisem hotel iti. Vendar sem vedel, da moram nekaj narediti, sicer tega več nebi zdržal. Skozi terapijo je Kaja dobila več zaupanja vame in v najin odnos. Naučila sva se tudi drugače gledati drug na drugega. Bolj se spoštujeva in si znava vzeti več časa za naju. Najin odnos se je res izboljšal in ni mi žal, da sem se odločil za partnersko terapijo. Škoda samo, da se nisva odločila že prej.«

Kaja:«Tako ni šlo več naprej. Stalno me je skrbelo in prepričana sem bila, da me Simon vara. To me je zelo obremenjevalo. Pravzaprav je obremenjevalo celo našo družino. Na koncu sem se ukvarjala le še s tem. Partnerska terapija mi je pomagala, da sem mu lahko začela bolj zaupati. Sedaj počnemo veliko več stvari skupaj. Tudi midva sama, pa tudi z otroki. IN imamo se bolj luštno. Začela sem hoditi na pilates, tako da imam nekaj tudi čisto zase in to mi zelo paše. Mnogo bolje se počutim v svoji koži in vem, da me ima Simon rad. V procesu partnerske terapije sva spoznala veliko drug o drugem in se naučila veliko načinov, kako lahko ustvarjava med nama več povezanosti. Zame je bila dragocena izkušnja.

Taja, 45 in Peter, 46 let

Poročena šest let. Oba prej ločena. Vsak po enega otroka iz prejšnjih zakonov. Prišla zaradi vse večjih napetosti v odnosu. V terapiji pol leta. Zaključila obravnavo.

Taja: »Opazila sem, da se vse več kregava. Da med nama ni več tako, kot je blo prej. In strah meje bilo, da bo tudi ta zakon razpadel, tako kot je moj prvi. Vedela sem, da morava nekaj narediti, da se najini zgodbi ne bosta ponovili. V terapiji je bilo najprej čudno. Ker enostavno nisem bila navajena govoriti toliko in o tako osebnih stvareh. Ali pa sva se začela kar kregat in naju je morala Tjaša ustavljat. Je bilo pa zame pomembno, da sem se naučila izražat samo sebe, sploh govoriti o svojih občutkih na konstruktiven način. Običajno sem prej samo planila v jok… Ko sem uspela stvari povedat in sem videla, da me Peter posluša in sem dobila občutek, da me nekje tudi razume.. mi je bilo lažje. In potem sva se tudi mnogo laže dogovorila okoli stvari, ki so bile prej problem. Naučila sva se sklepati kompromise in kljub temu ohraniti bližino med nama. Zdaj se znava mnogo bolje usklajevati in se pogovarjati. Celo kregati sva se naučila bolje.. Zdaj se sicer tudi še skregava, vendar brez tistega uničujočega tona. Predvsem pa se znava zdaj mnogo bolje razumeti in se uskladiti. In videti je, kot da bi se tudi otroka navzela nekaj tega.. »

Peter: »najprej se mi je zdelo vse brez veze. Potem pa je Taja vztrajala. In tudi sam sem nekje v sebi opažal, da stvari ne štimajo. IN sem šel – Taji na ljubo. V partnerski terapiji pa sem dobil čisto drugačno razumevanje partnerskega odnosa. Zame je bilo zelo pomembno spoznanje, da stvari ne potekajo samo spontano. Da je treba tudi prijetne stvari organizirati in si vzeti čas zanje. Sploh nisem vedel, kako zelo to Taja pogreša. In šele sedaj vidim, kako je to manjkalo tudi meni. Taja zdaj mnogo manj joka. Več se pogovarjava in spoznal sem veliko stvari o njej. Mislim, da jo imam zdaj skozi ta proces še bolj rad kot prej.«

Nina 27 in Jonatan, 31 let

Par v izvenzakonski skupnosti 2 leti. Zadnje mesece zaživela v skupnem gospodinjstvu. Prišla zato, ker je Jonatan imel krajšo afero, kar je omajalo zaupanje v odnosu in stopnjevalo konflikte. Po 4 mesecih zaključita partnersko terapijo.

Nina: » Morala sva nekaj narediti. Prevaral me je. In to bi zame včasih pomenilo definitivno konec. Ampak tokrat nisem hotela, da se kar tako konča in se mi je zdelo vredno poizkusiti in skušati rešiti odnos. V terapiji sva se skušala dogovoriti o stvareh. Tjaša je ves čas umirjala žogo med nama, da sva se sploh lahko slišala. Dobivala sva tudi domače naloge, ki sva jih včasih naredila, včasih pa tudi ne.. ali pa zgolj bolj tako. Ampak – ej.. so bile koristne! Zame je bila ta terapija eno veliko potovanje, na katerem sem izvedela ogromno o sebi. Predvsem sem se pa naučila širiti in spreminjati neke svoje vzorce. In naučila sem se veliko potrpežljivosti. Ja.. mislim, da sem kar dozorela .. in da zdaj veliko bolj zrelo gledam na odnos. In zelo ponosna sem, da takrat nisem zbežala in po hitrem postopku zaključila odnosa, ker sem tako veliko dobila – zase, za naju – in za najine bodoče otroke.«

Jonatan: »kaj naj rečem.. Na začetku me je v bistvu zvlekla Nina. Nisem hotel iti. Bilo mi je neprijetno. Ja.. mislim, da me je bilo celo sram. IN bi se najrajši kar vsemu izognil.. in če bi bilo treba, tudi zaključil zvezo. Ampak, Nina je vztrajala, da želi stvari razčistiti. NO, pa sv se odločila za terapijo. Sploh ne vem, kaj se je pravzaprav dogajalo. Prihajala sva na smrt skregana. Čisto odločena, da greva narazen. Odhajala pa sva vedno povezana, nasmejana, in združena.. Vesel sem bil, ker Tjaša ni dovolila, da bi se stvari pogrevale in je vnesla eno strukturo. Veliko varnosti. In to sem takrat zelo potreboval. Zdaj imam občutek, da se z Nino mnogo bolje razumeva in da tudi bolje hendlava kakšne manjše krize. Prepričan sem, da je najin odnos zdaj mnogo bolj trden in da ga zlepa ne bo več kaj zamajalo.«