Kadar govorimo o psihoterapevtskem svetovanju in psihoterapiji, v bistvu vedno govorimo o procesu. Ne gre torej za neko čudežno ampulo ali čaroben izrek, ki bi vam v hipu spremenil življenje. Ta arhaična želja po čudežnem eliksirju je prastara in tiči nekje v vseh nas. Vendar vsem prizadevanjem človeštva navkljub takšnega univerzalnega eliksirja, svetega grala, univerzalnega magičnega izreka.. še nihče ni našel. Tudi psihoterapija ne.
Pri psihoterapiji in psihoterapevtskem svetovanju gre za to, da vstopamo v odnos s strokovno usposobljeno osebo z namenom, da prepoznamo, razrešimo in spremenimo naše disfunkcionalne vzorce mišljenja, čustvovanja in reagiranja, s tem pa v končni fazi tudi celostnega doživljanja sveta.
Psihoterapija torej deluje na vseh nivojih našega bitja: na miselnem (kognitivnem), čustvenem (emocionalnem), telesnem (fiziološkem), pa tudi na interpersonalnem (socialnem) in duhovnem. Ljudje smo večplastna bitja, zato potrebujemo pristop, ki se dotika in nagovarja vse naše različne dimenzije. V procesu psihoterapije in psihoterapevtskega svetovanja uglasimo vse te naše različne delčke tako, da ubrano zazvenijo v harmoniji drug z drugim.
Faze psihoterapevtskega procesa
Pred začetkom psihoterapevtskega popotovanja v našo notranjost je običajno precej vprašanj in negotovosti. Ljudje smo razumna bitja in pomaga nam, če vemo, kaj lahko pričakujemo Tako lahko razgradimo velik nepotrebne negotovosti. Zato predstavljam tukaj nekaj splošnih smernic glede poteka psihotrapevtskega procesa.
Psihoterapevtski proces je visoko individualiziran. Tako kot ne moremo meriti z enakim metrom dolžine in količine vode ali intenzivnosti mavrice.. tudi ne moremo enačiti različnih psihoterapevtskih procesov. Spodnje faze pa običajn srečamo pri veliki večini kvalitetnih psihoterapevtskih procesov.
1. vzpostavljanje terapevtskega odnosa ter dogovorov o terapiji.
Običajno poteka skozi več prvih srečanj. Prvo srečanje je namenjeno vzpostavljanju prvega stika, identifikaciji težav, ki pestijo posameznika ter spoznavanju njegovih želja in predstav o terapevtskem procesu. Dogovorimo se formalnosti glede poteka terapije: kako pogosto boste prihajali, načelo zaupnosti in varstva podatkov, način plačevanja in obveščanje o morebitnih odpovedanih terminih..
Običajno začnemo tudi tukaj že takoj zbirati prve osnovne anamnestične podatke. Zelo verjetno vam bom predlagala, da napišete že pred najinim srečanjem krajši življenjepis. To nama bo prihranilo precej časa, vas pa bo notranje naravnalo in uglasilo na najino delo.
Nekateri ljudje rajši govorijo kot pišejo. Pogovor pa tudi odpira še druge dimenzije kot pisanje. Tako da vas bom verjetno povprašala kaj o vašem sedanjem življenju, morda kaj malega o vaši primarni družini, vašem otroštvu… Povedali boste toliko, kot bo za vas v tistem trenutku OK. Nihče vas ne bo silil in zahteval od vas, da razkrijete stvari, ki jih še ne želite deliti. Proces zbiranja anamnestičnih podatkov traja dalj časa in pogosto lahko poteka tudi vzporedno z ostalim terapevtskim delom.
Na začetku me bo zanimala predvsem vaša sedanja situacija. In sveda – težave, zaradi katerih iščete pomoč. Za kakšne težave gre? Kdaj so se pojavile? Kako pogosto se pojavljajo in kaj se pri tem dogaja.. lepo v miru se bomo pogovorili o vsem.
2. Postavljanje terapevtskih ciljev.
Dogovorila se bova, kaj si vi želite v terapiji doseči, kaj bi bilo smiselno.
3. Terapevtsko delo
Glede na vaše cilje in na vsebine, ki jih boste prinesli s sabo, se bova najprej lotila tistih stvari, ki so za vas v vašem življenju najbolj aktualne. Skupaj bova odkrivala tiste vzorce, ki vam delajo težave ter se jih učila spreminjati.
Sčasoma bova vedela vse več o vaših notranjih mehanizmih in najno delo bo postajalo vse bolj poglobljeno in holistično.
Bolj konkretno o tem, kaj se dogaja med psihoterapevtskim procesom je težko govoriti, saj je psihoterapevtski proces visoko individualizirano in kompleksno popotovanje.
Včasih za psihoterapevtski proces rada uporabim naslednjo prispodobo. Se spominjate uporabnih nalog pri matematiki? Jani ima tri jabolka. Eva mu da še dve. Koliko jabolk ima Jani?… ;) Nekako tako je, kot da bi nam življenje ves čas zastavljalo uporabne naloge. In v psihoterapiji dobivamo orodja, operacije, se učimo postopkov, da jih lahko rešimo.
4. Zaključevanje
Ko spoznamo, da so cilji doseženi in ni več neke potrebe za psihoterapevtsko podporo, začnemo s procesom zaključevanja. Postopoma se srečanja redčijo, vi pa vse bolj samostojno preverjate na novo usvojene življenjske vzorce. Na koncu običajno naredimo tudi evalvacijo in revizijo – nekakšen pregled prehojene poti, kjer bova osvetlila predvsem tiste stvari, ki so vam pomagale ter izdelala vašo osebno zbirko strategij, ki so vam pomagale. Tako boste odšli v prihodnost opremljeni in pripravljeni za nove življenjske izzive.