Psihoterapevti delamo na zelo različne načine – kar je po eni strani povezano z različnimi teoretičnimi okvirji, iz katerih izhajamo, po drugi strani pa tudi z našimi osebnostnimi lastnostmi, preferencami, vrednotami.. Psihoterapija je zelo oseben proces. Tako tudi isti terapevt z različnima klientoma običajno dela na drugačen način.
Ko izbirate terapevta je tako vsekakor smiselno poizvedeti o teoretičnem okviru in filozofiji, iz katere izhaja. Ter pogledati, kako vam ti pogledi odgovarjajo. Občutek za te informacije boste do neke mere relativno lahko dobili.
Drug, mnogo pomembnejši vidik pa je komponenta osebnega ujemanja. Odnos, ki ga bosta vzpostavila. Danes so znanstvene raziskave pokazale, da specifične terapevtske tehnike k uspehu terapije doprinesejo zgolj 15%. Mnogo pomembnejši je terapevtski odnos, ki je eden izmed ključnih dejavnikov uspešnosti terapevtskega procesa.
Zato je pri izbiri terapevta oz. terapevtke najpomembnejši vaš osebni občutek, ali bi s tem človekom lahko delali. Bi mu lahko zaupali? Bi lahko sprejemali od njega – ali bi imeli ves čas občutek, da ste napeti, da se morate pred nečim braniti? Ali komunikacija med vama gladko teče, se čutite razumljeni in sprejeti, cenjeni kot človek?Odgovori na ta vprašanja vam bodo pomagali osvetliti izbiro terapevta. Dovolite si doživeti kontakt, stik – potem pa.. prisluhnite sebi.. in presodite, ali ste pripravljeni poizkusiti.
Tako bo povsem v redu, če si boste pri izbiri terapevta vzeli nekaj časa in preizkusili razne pristope. Nekateri psihoterapevti ponujajo brezplačna uvodna srečanja. To vam daje možnost, da se s terapevtom začutita kot človeka in da dobite vtis, ali bi z njim oz. njo lahko delali.
KO pa psihoterapevta enkrat izberete in se odločite za psihoterapevtski proces, pa je vsekakor priporočljivo nekaj časa vztrajati in nadaljevati začeti proces. Psihoterapevtski proces ima svojo logiko. Tako kot pri vsaki stvari v naravi in v življenju so tudi v psihoterapiji srečanja, kjer se vam bo zdelo, da se ogromno dogaja in odpira in da prihajate v stik s pomembnimi vsebinami, bodo pa tudi srečanja, ko se vam bo zdelo, da ni nekega omembe vrednega napredka. To je povsem naravno in pričakovano. Če pa bi se vam začelo dogajati, da bi imeli občutek, da psihoterapija stagnira, pa je vsekakor najbolje, da o tem čim prej spregovorite z vašim psihoterapevtom. Razumel bo in znal pravilno usmeriti psihoterapevtski proces. V daljšem psihoterapevtskem procesu so prav faze stagnacije in misli o zamenjavi terapevta lahko znak odporov in pomembnih vsebin, ki se prebujajo. Če boste te vsebine prinesli na terapijo, bodo lahko bogat material za nadaljnje terapevtsko delo.