Osamljenost je med prazniki za marsikoga pogost spremljevalec.

Čeprav jo običajno dojemamo kot zgolj čustveno stanje, ima osamljenost globlje, tudi resne posledice za naše psihofizično zdravje in notranje blagostanje.
Iz raziskav vidimo, da kronična osamljenost slabi imunski sistem, povečuje tveganje za srčno-žilne bolezni ter celo skrajšuje življenjsko dobo – vsekakor pa resno zmanjšuje življenjsko kvaliteto. Na psihični ravni se lahko izraža kot večja nagnjenost k anksioznosti, depresiji in občutku nemoči. Osamljenost ne vpliva le na posameznika, temveč tudi na kakovost njegovih odnosov, saj vodi v umik, zmanjšanje empatije in težje vzpostavljanje stikov.
Praznični čas, ki je poln družbenih pričakovanj o veselju in povezanosti, lahko osamljenost še poglobi.
Če se ti dogaja, da namesto občutka topline skupnosti doživljaš prazen prostor, ki ga ni mogoče zapolniti, ti je to lahko opomnik, da v svojem življenju nekaj korenito spremeniš.

Osamljenost ni le čustvena, temveč tudi fizična in družbena realnost, ki kliče po razumevanju in rešitvah. Vabi te v spremembo…
.
Naj ti bodo ti težki občutki vzpodbuda, da posvetiš več časa sebi, oblikovanju pristnih, toplih odnosov, iskrenemu druženju in razvijanju tistih interesov, ki te notranje bogatijo. Praznični čas je priložnost, da nadgradiš svoje življenje – tudi in predvsem z bližino, povezanostjo in pristnimi odnosi.

Včasih nas pri tem ovirajo zunanje okoliščine – še pogosteje pa imamo notranje ovire, psihološke vzorce, ki nam preprečujejo, da bi se pristno, sproščeno povezali z drugimi ter oblikovali kvalitetne, zadovoljujoče odnose.

Strokovna pomoč ti lahko pomaga premostiti te vzorce ter oblikovati notranje programe, ki ti bodo omogočali, da prihodnje leto prazniki ne bodo prazni, temveč – praznično polni povezanosti, bližine in notranjega zadovoljstva.
Zato je ključno, da v prazničnem času posvetiš več pozornosti sebi in drugim, ter poiščeš načine za iskreno povezovanje, bodisi z družino, prijatelji ali strokovno pomočjo.