Napake so sestavni del naših življenj. Brez napak ni razvoja, ni gibanja, ni napredka… Ne moremo se nečesa naučiti, se nekje izboljšati, odkriti nečesa novega… če se pr item tudi ne zmotimo. Lahko bi rekli, d so prav napake – humus za rast in razvoj.

In vendar je naša družba do napak mačehovska. Od malega nas skozi šolsk sistem vzgajajo v tem, da je samo en odgovor pravile, da šteje le uspeh, ki je oz. kot je… naprej predpisan. Če naredimo napako, se pogosto počutimo osramočene, neustrezne.. Marsikoga ta želja po popolnosti in sram, povezan s človeško lastnostjo delanja napak.. tako paralizira, da si ne upa več gibati življeje je nenehno preizkušanje, rast, razvo – in seveda.. tudi napake.

Ta tema se mi je zdela tako pomembna, da sem ji posvetila predavanje na Maratonu pozitivne psihologije.

Lahko si ga ogledaš tule:

V tem govoru se dotaknem vprašanja, zakaj se kritiziramo, od kje je naša genska oprema – in kakšna je, predvsem pa – kako lahko konkretno razvijamo svoj pozitiven notranji pristop – in kako lahko skozi sočutje do sebe rastemo – za boljši svet.. nas vseh.

Poglej in.. če te nagovori.. povej naprej. Lahko pa me tudi kontaktiraš, da skupaj predebatirava, kaj te je nagovorilo.

Veliko veselja – pri sprejemanju lastnih napak in kultiviranju čudovitega potenciala, ki ga nosiš v sebi.

Skupaj spreminjamo svet… na bolje.. ;)