“»Zame mora biti terapija v živo.« »
Nebi se mogel povezati z nekom samo po telefonu.« »
Moram začutiti človeka, da se lahko zares povežem z njim.«
To je nekaj pogostih prepričanj, ki so povezana s psihološkim svetovanjem ali terapijo na daljavo. Po mojih izkušnjah bi marsikdo potreboval pomoč, pa se trenutno ne odloči, ker si ne predstavlja, da bi bila lahko terapevtska pomoč na daljavo zanj učinkovita. Veliko ljudi pa ima tudi preprosto odpor, morda celo nezaupanje… do razkrivanja svojih intimnih vsebin prek telefona, Skypa ali drugih sodobnih komunikacijskih medijev.

Pri meni je v glavnem ostalo nekaj mojih dosedanjih klientov. Tisti, ki so zares potrebovali pomoč in pa tisti, s katerimi sem imela posebno dober stik, so pristali tudi na terapijo na daljavo. Ker sodim iz zdravstvenih razlogov v rizično skupino in Korone res nebi rada dobila, sem striktno preselila vse svoje delo na različna telekomunikacijska sredstva. Roko na srce – če nebi bila moja zdravstvena situacija takšna, kot je, ne vem, če bi bila tako striktna. Kljub dolgoletni praksi online dela s Slovenci, izseljenci po svetu in z managerji in poslovneži, ki jim dinamika dela ne omogoča rednih srečanj v živo, sem imela tudi jaz nekaj pomislekov oz. zadržkov pri prenosu dela na daljavo. Telefon, Skype, Zoom in ostale možnosti so vendarle velika sprememba. Še posebno zato, ker v terapiji vendarle teoretično stremimo k zagotavljanju čim večje stalnosti glede settinga.

Kakorkoli, ko sem se odločila narediti ta korak in sem prenesla svoje delo izključno online, sem z velikim veseljem in priznam, presenečenjm, ugotovil, da se pravzaprav izvrstno obnese. Tudi klienti so bili pozitivno presenečeni. Marsikdo je imel prej zadržke, potem pa je videl, da stvar čisto dobro funkcionira tudi na daljavo…

»Najprej mi je bilo kar čudno. In sem si mislila, da se ne bom mogla sprostiti. Potem pa je po nekaj minutah ful steklo. Pravzaprav sem kar pozabila, da nisva skupaj v istem prostoru. Tud po telefonu se je totalno dalo pogovarjati,« je po najnem prvem terapevtskem klicu povedala Petra, s katero sicer že nekaj časa sodelujeva. »Vesela sem, da sva našli to možnost, ker mi daje možnost, da vedno znova naravnam svoj notranji kompas in da najdem oporo v tem težkem času,« je še dodala.

»Že itak je ta čas zelo naporen. Če bi morala zdaj izgubiti še vašo podporo, bi me to totalno zlomilo,« je povedala Mojca, s katero tudi že precej časa uspešno sodelujeva. »Ogromno mi pomeni, da sva vendarle našli to možnost,« še pristavi.

»Zame je po eni strani celo lažje, ker se mi ni treba voziti tako daleč,« mi je zaupala Nikolina.

Ob vseh teh pozitivnih feedbackih je tudi meni kar odleglo.. Ja, seveda, terapevtsko, svetovalno delo na daljavo.. ima svoje specifike. Zahteva nekaj prilagoditev, nekaterih stvari se ne da delati, tako da je potrebno zato morda bolj poudariti druge.. A vendarle – sem vesela, da sem v zadnjih tednih dobila potrditev, da se znam terapevtsko pogovarjati tudi po telefonu.

Trdno sem pepričana, da je tista ključna komponenta, ki zdravilno deluje v terapevtskem in svetovalnem procesu – odnos, ki ga ustvarita terapevt in klient. Odnos pa se gradi skozi besede. Predvsem skozi besede, ki si jih izmejamo. Te so daleč najpomembnejši dejavnik. Naš glas, toni, nianse nas razkriva in odkriva, naše globine, višine, razsežnosti naših trpljnj in koprnenj in včasih celo bolj, globje in bolj odkrito, kot besede same.

Kot vselej, pa ima tudi ta medalja – dve plati. Za marsikoga je odločitev za terapijo na daljavo ali online velik izziv, da ne rečem kar problem. Po drugi strani pa so tudi ljudje, ki prav skozi situacijo izolacije moda lažje storijo prvi korak.

Tisti, ki trpijo zaradi agorafobije in si zato ne upajo od doma ali pa tisti, ki jih muči socialna anksioznost in si zato ne drznejo vzpostavljati socialnih stikov ali se kakorkoli izpostavljati v družbenem okolju imajo zdaj res idealno priložnost, da začnejo s terapijo – na daljavo. Ta korak je običajno mnogo lažji, kot pa stopiti naravnost k terapevtu in začeti. Senzibilen, razmevajoč terapevt, ki ima nekaj izkušej s tovrstno problematiko, bo znal prepoznati vrednost situacije in bo začel z dovolj majhnimi koraki, da jih bodo ti ljudje zmogli. Saj veste – pot dolga tisoč milj se začne z nim samim korakom (indijanski pregovor). Tako da je prav pri tistih, ki trpijo za agorafobijo ali za socialno anksioznostjo ključno, da začnemo s koraki, ki so prilagojni posameznikovi situaciji, njegovim željam in kapacitetam. Pomembno je, da pri terapiji socialne anksioznosti in agorafobije postavimo, kot vedo, v ospredje človeka – in ne neke forme, nekega protokola, kako bi stvari morale izgledati. Vse bomo lahko naredili, če bo le klient prihajal, zato je toliko bolj pomembno, da ostajamo odprti – za klientovo stvarnost in da vnašamo zdrave vzpodbude, ki jim bo klient lahko sledil.

To pa lahko zelo dobro delamo tudi prek telefona ali drugih telekomunikacijskih medijev.

Ker, kot pravi Mali Princ: »Kdor hoče videti, mora gledati s srcem. Bistvo je očem nevidno.«

Če te zanima več o možnosti terapevtskega/svetovalnega sodelovanja na daljavo, me kontaktiraj. Z veseljem se poveževa…… 😉