Vprašanje dopusta in počitka se poleti aktualizira – posebno za delodajalce, pa tudi za ostale. se Porajajo se vprašanja in dileme glede potrebnosti in trajanja dopusta. Z Mico Marijo Kotnik sem za Nedelo pred časom pripravila prispevek na to temo. Ker se mi zdijo vsebine aktualne, tukaj posredujem svoj del prispevka.

ZAKAJ NA dOPUST?

Ljudje potrebujemo počitek, da si obnovimo moči. Odmor po vsakem delu je potreben, da lahko delo zopet optimalno opravljamo. Počitek nas obvaruje pred izgorelostjo, hkrati pa nam omogoča kreativnost. Le sveži možgani so sposobni novih idej. Neglede na to, ali smo zaposleni ali ne, pa pozitiven odmik od vsakdanje rutine dviguje življenjsko kvaliteto.

KOLIKO DOPUSTA JE POTREBNO?
Splošno razširjeno mnenje je, da naj bi dopust trajal vsaj 10 dni, saj naj bi po enem tednu šele začeli dopustovati. Sodobne študije tega niso potrdile. Nasprotno kažejo, da so tudi kratki oddihi, npr. podaljšani vikendi v prijetnem ambientu, lahko zelo učinkovito sredstvo za sprostitev in regeneracijo. Raziskave kažejo, da je bolj kot sama dolžina počitnic za našo sprostitev pomembno, kako jih doživljamo. Doživljajska kvaliteta določa, koliko se bomo spočili. Če npr. neprestano pregledujemo emaile (službene in privatne) ne moremo pričakovati, da bomo službo »odklopili«. Na tak način smo še vedno v biroju oz. pisarni – tudi če smo dejansko fizično na plaži. Podobno velja pri otrocih. Le ti se zelo hitro regenerirajo, če jim omogočimo sprostitev in ukvarjanje s tistim, kar imajo radi. Začetek novega šolskega leta pa bo neprimerno bolj zahteven, če se otrok poleti ne bo naužil brezskrbne sproščenosti. Tudi otroci potrebujejo spremembo in odmik od strukturirane šolske rutine. Bolj kot kvantiteta dni , bo torej pomembna kvaliteta našega dopustovanja.

KAJ ČE NE DOBIMO DOVOLJ DOPUSTA?
Kako lahko KLJUB TEMU preprečimo izgorevanje?

Tudi če v službi ne dobimo obsega dopusta, kot smo si ga želeli, pa še ni vse izgubljeno. Če bi gledali zgolj raziskave je videti, da je več krajših oddihov, razporejenih čez celo leto, celo boljša alternativa kot en velik dopust. Res pa je, da tega ljudje običajno ne slišijo radi. Če torej ne morete na vaš sanjski dopust, si lahko pomagate tudi tako, da zaustavite službeno komunikacijo tekom odobrenega dopusta. To pomeni, da oblikujete avtomatski odzivnik, ki bo sporočal, da ste odsotni in da boste reagirali kasneje. Ne berite službenih mailov, ne sledite novicam, povezanim s službo in pravtako ne bodite na liniji s sodelavci, ki bi vas obveščali o dogajanju v firmi… Že samo s tem, da ne boste nosili službenega dela s seboj na dopust boste intenzivirali učinek časa, ki vam je na razpolago za dopust. . To, o čemer razmišljamo, namreč zelo neposredno vpliva na naš nevrofiziološki sistem. Če se tako npr. v svoji glavi prepirate s šefom ali z zoprno sodelavko, se v vaših možganih odvijajo podobni procesi, kot če bi to dejansko počeli… Tako ste lahko pod navalom kortizola in adrenalina, medtem ko ležite na plaži na drugem koncu sveta. Da bi dejansko dopustovali, je ključno, da službe ne nosimo s sabo v naših glavah – temveč da se preusmerimo v doživljanje tistega dopustniškega časa, ki ga imamo na razpolago.

KAKO DOPUSTOVATI IN ODKLOPITI STRES?
Idealen dopust ni nekaj univerzalnega – temveč je zelo individualizirana stvar. VNi pravila, kaj naj bi na dopustu počeli – edino pravilo je, da naj bi bilo to nekaj, kar imamo radi, kar nas sprošča in v čemer uživamo ali doživljamo kot pomembno.
Za nas storilnostno orientirane eEvropejce, zaznamovane s protestantsko delavno etiko, je pogosto zelo velik izziv odklopiti službeno razmišljanje. Za začetek je dobrodošla že jasna odločitev, da želimo razmejiti službeno in neslužbeno življenje – ter na dopustu ustaviti razmišljanje o službi. Pri tem nam je v pomoč lahko čuječnost (mindfulness). Ko torej opazimo, da smo se k nam prikradle službene misli, si samo nežno rečemo: »To je misel o službi. IN lahko ji dovolim, da … gre.« Tako kot je misel prišla, lahko namreč tudi odide.. Če se le ne začnem na veliko ukvarjati z njo.. Na podoben način kot je veter prinesel oblak, lahko tudi zaupam, da ga bo odnesel – podobno je z mislimi. Pridejo in gredo.. če se jih le ne oklenem… Po principu čuječnosti tako nežno preusmerimo pozornost na – tukaj in sedaj. Ozrimo se okoli, ozavestimo, kaj vidimo, slišimo, vonjamo, okušamo… Stopimo v sedanji trenutek. Čuječnost je čudovito sredstvo, s katerim lahko intenziviramo doživljanje dopusta. Seveda pa obstaja še veliko drugih načinov. Izbira pa je stvar posameznikovih preferenc… ;)

KAKŠNE SO POSLEDICE, ČE NI POČITKA?Če si ne zagotovimo oddiha, smo na avtocesti za izgorelost. Najprej se začne z utrujenostjo, otopelostjo in malodušjem. Nadaljuje se z nezainteresiranostjo, morda celo jezo, vzkipljivostjo – ali pa apatijo in brezvoljnostjo. Vse to so različzi depresivnosti, ki je rezultat izgorelosti. Preobremenjenost oz. dolgotrajna stanja brez oddiha pa so povezana tudi s padcem imunskega sistema, večjo obolevnostjo – in s tem večjim absentizmom in fluktuacijo – kar oboje negativno vpliva na zaposlitev.

Problematičen pa je tudi upad kreativnosti – dostop do novih, svežih idej in rešitev. To je verjetno največja škoda. S krajšanjem dopusta dobimo na kvantiteti delovnega časa – nikakor pa ne tudi na kvaliteti.

Najbolj problematično pri tem pa je drastično zmanjševanje življenjske kvalitete. V službi dela in storilnosti pozabimo na to, da bi… živeli. Tako najdragocenejši delež naše življenjske energije odteče za druge – namesto da bi ga razvijali za nas in za naše bližnje. Nenazadnje je prav naša življenjska kvaliteta tisto ključno, za čemer vsi stremimo. Poizkušajmo torej zaživeti življenjsko kvaliteto, ki naj je na voljo…