Vse več časa preživljamo za ekrani. V času Korone postajajo ekrani še bolj kot do sedaj naš stalni spremljevalec. Delo, šolanje, prosti čas… Brez ekrana v času Korone ne gre. Na tej točki lahko o posledicah takše izpostavljenosti sodobni tehnologiji zgolj špekuliramo. Vedeti pa moramo, da odvisniški pojavi v povezavi z ekrani, predvsem internetom, niso nekakšna znanstvena fantastika, temveč realnost, ki se je stroka dobro zaveda. Zato strokovnjaki opozarjajo na nevarnosti in svarijo pred nekritično uporabo novodobne tehnologije. Predvsem je problematična uporaba interneta, poseben problem pa predstavljajo pornografija in računalniške igrice.
Pri uporabi sodobnih tehnologij prihaja do intenzivne stimulacije dopamin energičnega kroga, ki je v naših možganih odgovoren za občutek ugodja. Zato predstavlja ekstenzivna uporaba ekranov velik potencial za razvoj odvisniških vedenj. Tudi pri človeku, ki je dobro osebnostno strukturiran, ki ima zdrave mehanizme obvladovanja osebnih stisk in samoregulacije, se prekomerna uporaba računalnika sicer povezuje z vrsto neugodnih učinkov na zdravje – od težav s hrbtenico, zakrčenosti, napetosti v ramenskem obroču in glavobolov do nespečnosti, razdražljivosti, visokega krvnega tlaka, težav na področju očesnega zdravja – od suhih, srbečih ali solzečih se oči do migotanja, motne slike ali povečane dioptrije ter porasta kroničnih bolezni, še posebno kardiovaskularnih,… Pri osebah, ki imajo večjo ranljivost za razvoj odvisniških vedenj, pa lahko izpostavljenost tovrstni stimulaciji dejansko aktivira potencial za razvoj nekemične odvisnosti. Simptomi so zelo podobni kot pri drugih odvisnostih. Če pri vašem partnerju ali mladostniku opazite opuščanje navad in aktivnosti, ki so ga prej veselile, težave s koncentracijo, splošno nezainteresiranost in apatičnost ali pretirano razdražljivost, motnje spanja, opuščanje higiene in izrazito nerednost v načinu prehranjevanja – skupaj z ekstenzivno uporabo ekranov, je to znak, da velja podrobneje pogledati, kaj se dogaja in razmisliti ali je prišlo do oblikovanja odvisnosti od ekrana. Podobno kot pri nas, tudi v svetu raziskave kažejo, da je med 3 in 5% populacije podvrženo izrazitemu tveganju za razvoj odvisnosti.
Trenutno težko ocenimo nevarnosti in razsežnosti, ki jih povečana uporaba ekranov v izolaciji predstavlja za to skupino ljudi. Dejstvo pa je, da pri tem največjo škodo oz. tveganje nosijo otroci. Njihovi še oblikujoči se možgani so posebno dovzetni za vplive iz okolja – in s tem tudi za prekomerno stimulacijo, ki se povezuje z ekrani. Našim otrokom pa na spletu pretijo tudi druge, čisto konkretne nevarnosti. Glede na dolge ure pred ekranom in na ekstenzivno uporabo socialnih omrežij in raznovrstnih platform se poveča možnost da naletijo na spolne in druge pervertirance, ki bi jih lahko izkoristili ali celo zlorabili. Močno pa se poveča tudi možnost za nadlegovanje in buliing iz strani vrstnikov. Starši so v dobi Korone, ko pogosto tudi sami delajo od doma, preobremenjeni in zato kar radovoljno sprejmejo računalnik kot dobrodošlo »varuško«, ob kateri so otroci mirni. Še posebno zato, ker se pogosto tolažijo, da otroci delajo šolsko delo, ki v času Korone dejansko pogosto poteka s pomočjo računalnika.
Zavedati pa se moramo, da so otroci lahek plen in zelo dovzetni za prijetne obljube in pisane sličice. Socialna izolacija in pomanjkanje stikov s prijatelji, morda celo osamljenost in odsotnost oseb, s katerimi bi lahko skomunicirali svoje stiske, jih dela še bolj dovzetne za razne obljube, ki so lahko tudi nepoštene.
Zato je toliko bolj pomembno, da kot starši prevzamemo kontrolo in usposabljamo otroke za kritično konzumiranje elektronskih medijev. Tako je pomembno, da otroke opozorimo na nevarnosti, ki jih prinaša internet. Hkrati pa je nujno, da omejimo in točno definiramo čas, ki ga bodo otroci in najstniki preživeli za ekrani. Podobno velja tudi za nas, odrasle. Računalniki so sestavni del naše realnosti. Pomagajo nam pri delovnih obveznostih, neredko tudi pri našem osebnem življenju. Prav v času korone smo videli, da so nam prav sodobni mediji in družbena omrežja v oporo tudi pri blaženju osebnih stisk. Marsikdo je s pomočjo novodobne tehnologije premagoval osamljenost, tudi pri lajšanju potencialnih psihičnih težav, ki smo se jih strokovnjaki iz področja mentalnega zdravja zelo bali, so sodobne tehnologije odigrale pozitivno vlogo. Premagovanje osamljenosti, anksioznosti, depresivnih simptomov, pa tudi postravmatskih stresnih pojavov in nespečnosti, pretirane zaskrbljenosti in črnogledosti. Marsiikaj od teh nezaželjenih pojavje imelo milejšo obliko prav spričo pomoči prek spleta in drugih telekomunikacijskih sredstev. Vrsta linij za pomoč ljudem v stiski in možnosti psihološkega svetovanja na daljavo so pripomogle k blaženju vplivov splošne negotovosti in zaskrbljenosti. Tudi relevantno informiranje in medsebojna podpora, solidarnost se je lahko razvila prek teh telekomunikacijskih poti. Po drugi strani pa velja omeniti, da so tudi prekomerno spremljanje novic in problematiziranje lahko doprinesli k stopnjevanju tesnobnosti in celo panike pri tistih, ki so nekritično spremljali senzacionalistične objave v nekaterih medijih.
Kot že tolikokrat smo tako tudi v tej Korona-krizi videli, da je ključna količina in kontekst . Od tega je namreč odvisno, ali bo neka stvar delovala kot zdravilo ali kot strup. Sodobne tehnologije bodo ostale del naše stvarnosti. Na nas pa je, da se jih naučimo kritično uporabljati.
Tako nam kot našim otrokom bo koristilo, če bomo čas za računalnikom uravnotežili z gibanjem in druženjem oz. socialnimi aktivnostmi v živo. Pravtako pa bo koristno, če bomo v naš vsakdanjik dodali zadostno mero konkretnih, fizičnih aktivnosti, kot je npr. vrtnarjenje, slikanje, kuhanje ali igra z otroki in druženje z živimi ljudmi. Pomembno je, da ekrani ne postanejo naš edini substitut za družbo, delo in zabavo ter da nam ne predstavljajo edini način čustvenega razbremenjevanja.
DA bi kot odgovorni posamezniki znali kompetentno uporabljati možnosti, ki jih ponuja sodobna tehnologija je pomembno, da se informiramo o nevarnostih in pasteh, ki jih prinaša – ter se opolnomočimo na področju iskanja ustreznih rešitev. Kot starši bomo tako lahko pozitiven model našim otrokom, lahko pa jih bomo tudi informirali o ustreznih varovalnih vedenjih in jih vzpodbujali, da se zaščitijo. Že uvedba rednih sprehodov ali kvaliteten skupni čas, morda kakšna družinska športna aktivnost v času izolacije, je lahko dober način za uvedbo pozitivnih praks. Ne velja pa pozabiti tudi na kvalitetne filtre, ki onemogočajo otrokom dostop do neprimernih vsebin. Pravtako družinski dogovor oz. urnik uporabe računalnika, kjer se natančno določi, kdaj ima kdo dostop. Pravtako je koristno, da računalnik ni v otroški sobi, temveč na odprtem mestu, nekje v skupnih prostorih, da lahko občasno mimogrede spremljate otrokovo aktivnost
Ostanite odprti za pogovor in pozorni na otrokovo vedenje, še posebno na odmike, potrtost in malodušje ali razdražjivost. Vse to so lahko znaki, da je otrok prišel v stik z neprimernimi vsebinami, ki so ga zbegale, morda celo prestrašile. V tem primeru je še toliko bolj pomembno, da mu vi kot kompetenten odrasli razložite stvari in jih postavite v kontekst, kjer jih bo lahko pravilno razumel. Če ste pri tem v zadregi ali če se težave stopnjujejo pa je na mestu poiskati strokovno pomoč. Danes je pojav odvisnosti od interneta dobro poznan. V stroki so na razpolago preizkušeni pristopi, ki pomagajo preprečiti ali odpraviti odvisnost. Pomembno pa je, da k problemu pristopimo odgovorno in si ne zatiskamo oči. Prav starši, ki so pogosto preobremenjeni z lastnimi skrbmi, si pogosto nehotel tiščijo glavo v pesek oz (pre)dolgo vztrajajo v zanikanju problema. Nekemične odvisnosti, kamor sodi tudi odvisnost od interneta, so resna stanja, ki se sama od sebe ne sanirajo, temveč se intenzivirajo. Posledice pa so sčasoma vse bolj obremenjujoče. S tem pa je tudi prekinitev tovrstnih vzorcev čedalje težja. Zato je toliko bolj pomembno, da se s problemom čim prej soočimo in iščemo konstruktivne rešitve. Strokovna pomoč in podpora je pri tem lahko učinkovita rešitev.
Internet in sodobna tehnologija so naša stvarnost. Zato je toliko bolj pomembno, da se naučimo živeti z njimi. Podobno kot nož, so lahko čudovito orodje, s katerim si lahko odrežeš kos kruha, ali pa si odrežeš prst. Pomembno je, da se zavedamo pasti in da računalniki ostanejo pomagala, ki podpirajo našo življenjsko kvaliteto – ne pa osrednji modus naše eksistence.