V časih, ki jih doživljamo, je veliko stisk. Širi se obup, jeza, teorije zarote. Na psihološkem nivoju pa je pričakovati poleg trenutne tesnobnosti, porasta depresivnosti, zlorabe substanc, družinskega nasilja in samomorilnosti – čez nekaj mesecev oz. ob rahljanju ukrepov velike in resne težave. Dejstvo je namreč da izolacija in situacija s COVID-om ter spremljajočimi ukrepi (ki jih vsekakor vidim kot nujne in v pozitivni luči), neugodno prispeva k mentalnemu zdravju. Zdi se, da se obstoječe težave amplificirajo. Tisto, kar je bila prej majhna, obvladljiva težavica, se razraste v veliko težavo.. in kaj lahko tudi v resen problem. Med takšne težave spadajo npr. stiske iz področja anksioznosti, še posebno socialne anksioznosti, OKM (obsesivno kompulzivne motnje), depresivnostiin težav na področju partnerskih odnosov ter zlorabe substanc. Pri teh pojavih situacija s COVID-om težave namreč neposredno povečuje. Tisti, ki jim je npr. n eugodno v socialnih stikih (socialna anksioznost), svojo težavo lahko rešijo edinole s tem, da se vključujejo v socialne interakcije. V obstoječi situaciji pa se zdi, da dobijo legitimen razlog, da se ne družijo – s tem pa se njihovi simptomi poglabljajo, strah se povečuje, disfunkcionalna prepričanja se krepijo saj jih nimajo možnosti preverjati in spreminjati v realni praksi ter so tako prepuščeni lastnim anksioznim miselnim procesom. Na podoben način deluje pozitivna ojačevalna zanka tudi pri drugih motnjah in psiholoških sindromih. Tako smo pod velikim tveganjem oz. bomo zelo verjetno imeli čez nekaj mesecev bistveno več težav na področju mentalnega zdravja, kot se je to pokazalo že spomladi. Tokrat pa je pričakovati še bolj negativen razplet spričo situacije, krajših dni in ostrih ukrepov ter dolgotrajnejše omejenosti, v katero vstopamo pogosto rahlo izčrpani že od poletja, ki ni omogočilo »pravih« počitnic…
Zaskrbljujoča je tudi splošna slaba volja, nengativna nastrojenost in agresija, ki se pojavlja v družbi ter zavračujoče doživljanje proticovidnih ukrepov. Razne teorije zarote ter negativna stališča dvigujejo slabo voljo in pripravljajo ugodno gojišče za nezadovoljstvo, tesnobo in depresijo ter potencirajo razvoj težav na področju psihičnega zdravja.
Zato je zdaj toliko bolj potrebnoljudi ozavestiti o tem, da naj sami prevzamejo skrb in odgovornost za svoje mentalno zdravje, ki je v tej situaciji še posebno pomembno. Tudi zato, ker nam dobra mentalna kondicija povečuje odpornost in resistentnost na okužbo…. COVID-a ne moremo izbrisati, lahko pa pomembno spremenimo naša stališča in začnemo razvijati bolj pozitivno notranjo in družbeno klimo ter s tem močno spremenimo naše doživljanje.
V sodobni psihologiji poznamo konkretne načine in tehnike, s katerimi si lahko pomagamo. Vašim poslušalcem bi rada predstavila nekaj tega koristnega materiala. Konkreten model, s katerim lahko poskrbijo zase – poleg urnika in rutine, ki z modifikacijami čim bolj posnema vsakdanje življenje, namreč obstaja še veliko načinov, s katerimi lahko znanstveno preverjeno in rez nekega hokus-pokusa izboljšamo naše subjektivno blagostanje oz. naše zadovoljstvo z življenjem.
Pomembno se mi zdi tudi opozoriti na pomen resilientnosti oz. psihološke čvrstosti. Tudi to je koncept, ki je v psihologiji dobro utemeljen in za katerega obstajajo konkretne tehnike in načini, s katerimi lahko razvijamo ta naš t. im. »psihološki imunski sistem«, kot se resilientnosti pogosto reče.
Dr. Tjaša M. Kos, univ. dipl. psih.