slika_mojca
slika_mojca2
slika_mojca3

Partnerjeva posesivnost me ubija

Strah me je. Strah me je sveta, v katerem sva se znašla. Prežet je z ljubosumjem in verbalnim nasiljem, ki mi vedno znova spodnaša tla pod nogami. Govorim si, da bo bolje, a so to zgolj prazne obljube sami sebi. Nekje globoko v sebi sem se že davno zlomila, raztreščila na tisoče koščkov. Vem, da se bo težko kaj spremenilo. Vem, da se bo težko spremenil on, ki je v najino vezo pridrvel kot orkan in porušil vse, kar sva zgradila v sedmih letih. Za nama so lepi časi, razumela sva se, dopolnjevala drug drugega, bila resnično srečna. Potem pa se je vse spremenilo. V najino življenje se je tiho prikradlo ljubosumje, se stopnjevalo v posesivnost in verbalno nasilje, ob katerem le stežka obdržim glavo pokonci. Zadnji dve leti je tako. Nikoli ga nisem prevarala ali mu dala povoda za ljubosumje. A je tako sumničav, vedno na preži, skorajda paranoično me nadzira, v običajnih dejanjih vidi vzroke in razloge, ki ne obstajajo. Kako naj ga pomirim? Kako naj si povrnem zaupanje, ko pa niti ne vem, zakaj mi je spolzelo iz rok? Še vedno ga imam rada, a je drugače. V njegovih očeh ni več tiste topline. Hrepenim po fantu, ki me je oboževal in ljubil z vsem srcem. Sedaj se mi zdi, da me želi prikovati nase in to okovje duši mojo dušo. Kako naj ravnam? Ali sploh obstaja rešitev za najino zvezo?’

Pozdravljeni!

Opisujete izjemno težavne življenjske okoliščine. Stiska, v kateri ste se znašli, je brez dvoma velikanska in ima lahko izredno škodljive dolgoročne posledice za vaše počutje oz. psihofizično zdravje. Znanstvena literatura opozarja, da je zlorabljajoč partnerski odnos na vrhu rizičnih dejavnikov za razvoj depresije in anksioznih motenj (npr. Women and depression: Risk factors and treatment issues: Final report of the American Psychological Association’s National Task Force on Women and Depression; 1990). Psihično nasilje tudi sodi v kategorijo nasilnih vedenj in dolgotrajne izpostavljenosti takšnim vplivom ne gre zanemarjati. Te stvari so zelo resne, zato se mi zdi pomembno, da vas opozorim nanje.

Glede vašega dejanskega vprašanja, ali obstaja rešitev za vajino zvezo, pa je splošni odgovor zelo preprost. Če sta oba pripravljena delati, seveda obstaja možnost, da se odnos izboljša, da znova postane negujoč in podpirajoč, kot je to že nekoč bil. Dejstvo, da sta se nekoč dobro razumela in pa to, da partnerja ljubite ter hrepenite po dobrem, pristnem odnosu z njim, so dejavniki, ki govorijo temu v prid. Kako uspešna bodo vaša prizadevanja, pa je v veliki meri odvisno od tega, kako motiviran bo tudi partner za osebnostno delo. Takšna življenjska kriza, kot jo opisujete, je naporna. Ni pa nič hudega – pod pogojem, da jo uporabimo kot priložnost za rast. Tako lahko partnerja še bolj poveže. V okviru partnerskega svetovanja/terapije se ukvarjamo prav s tem. Usposobljen terapevt vama bo pomagal, da bosta bolje razumela drug drugega. Vajine potrebe in strahove. Tako bosta lahko uspešno oblikovala vedenja, ki bodo vajine potrebe dejansko zadovoljevala, ne pa poglabljala stiske.

Eden izmed zelo smiselnih korakov bi bil, da s partnerjem razmislita o vključitvi v svetovalni proces. S partnerjem lahko spregovorite o vaših čustvih, o vašem doživljanju stiske, o žalosti, ki jo doživljate ob njegovem vedenju – pa tudi o vaši ljubezni do njega in želji po ohranitvi odnosa. Smiselno bi bilo tudi izpostaviti vašo psihofizično izčrpanost ob njegovih ljubosumnih vedenjih, ki jo omenjate.

Neredko se zgodi, da je eden od partnerjev bolj naklonjen iskanju zunanje pomoči, kot drugi. Če je drugi partner negativno naravnan, je včasih koristno izpostaviti, kaj dobrega bi svetovanje prineslo njemu in vama obema. Včasih partnerja nagovori, če sprevidi, da drugi v odnosu ni srečen. Morda lahko partnerja prosite, da razmisli o svetovalnem procesu, da bo pomagal vam …

To je zgolj nekaj idej, kako konstruktivno pristopiti k reševanju težavne in psihično obremenjujoče situacije. Vsekakor boste sami z lastnimi prizadevanji situacijo težko rešili, saj je očitno prekompleksna. Zato vam toplo priporočam, da si poiščete pomoč. Idealna bi bila partnerska izkušnja, če le ta ne gre, pa razmislite o tem, da si poiščete pomoč sami, saj je izpostavljenost stalnim ljubosumnim izpadom, ki vas diskreditirajo in najverjetneje kot človeka ponižujejo, za vašo samopodobo in za vaše psihofizično zdravje zelo škodljiva. Želim vam vse dobro!

Prispevek je bil objavljen na spletnem portalu njena.si.